Kje naj se razsvetlim? je vprašala buča.

Zadnjič sem stopila na tla in po nesreči zravnalacelo mesto.Od takrat naprej držim noge v zraku.Na njih gnezdijo male ptice.

Obraz kamna je nespremenljiv.Leti, miruje in pada z nasmeškom.

Ko bi živela na vrhu mojega palca, bi se lahkoodtisnila na prazen list papirja.Lahko bi sama sebi dokazovala istovetnost.Vsa bi se v enem hipu dotaknila mojega telesa.

Popoln svet je kamen.

Let ptice je razparal nebo.Na zemljo se je vsula pomlad.